vitamin c

Ker sem se pred poletjem zelo intenzivno ukvarjala s športom, mi je moj trener priporočal dodatno uživati vitamin c, saj naj bi ga s potenjem veliko izločala. Baje ga naše telo ni spodobno proizvajati samo zato ga moramo vnašati res vsakodnevno. Pomaga namreč pri absorpciji železa v prebavilih, nam pomaga pri oksidaciji LDL holesterola, pomaga ščititi pred prostimi radikali v kombinaciji z E vitaminom, preprečuje oksidativne poškodbe in še veliko drugega. V osnovi je vitamin c pomemben za vsa mehka tkiva, kožo in kosti saj je nujno potreben za sintezo kolagena, potreben pa je tudi za normalno delovanje živčevja in naših možganov. Je tudi zelo pomemben dejavnik pri celjenju ran. 

vitamin c

Vedela sem da ga največ zaužijemo s sadjem in zelenjavo, sploh če je domača in sveža. Tako sem se še enkrat pozanimala kje je vitamin c najbolj prisoten: 

  • citrusi, kot so limone, mandarine in pomaranče
  • paprike, predvsem rdeče in feferoni
  • jagode
  • črni ribez
  • brokoli
  • brstični ohrovt
  • krompir.

Na trgu pa je na voljo tudi veliko naravnih in umetnih verzija vitamin c, ki jih lahko zaužijemo v tabletah, kapsulah ali praških. In če nimamo možnosti vnesti zadostne količine z hrano ali imamo povečane potrebe potem je vsekakor primerno, da nadomestimo primankljaj vitamin c z ustreznimi nadomestki. Na trgu jih je res veliko možnosti, saj je bil eden izmed prvih odkritih vitaminov že leta 1912, izoliran 1928. Prvi kemično narejen vitamin c pa so naredili že davnega leta 1933. 

Tako sem se odločil, da nabavim primeren prašek za popiti in sem si na dneve, ko sem bila ekstra aktivna v telovadnici privoščila dodatek. Moram priznati, da sem se z dodatnim vitamin c res počutila veliko bolj energično in želela sem si, da bi že veliko prej pričela z dodajanjem le tega. Toplo sem ga priporočala vsem prijateljicam s katerimi smo skupaj telovadile in vse so bile navdušene nad tem. …

Za mojo mamo je bil rak žal usoden

Odkar sem bila majhna je imela moja mama kar veliko zdravstvenih težav. Dostikrat je morala v bolnišnico in kot majhna punčka sem jo takrat zelo pogrešala. Imela je hudi astmo, težave s srcem, kasneje so se ji pridružile še druge bolezni. Kljub vsem težavam je bila vedno pozitivna oseba, ljubeča do nas otrok, vsi smo jo imeli radi. Toda spomnim se, da je vedno govorila, da se boji, da se ne bi rak prikradel v njeno telo. Bolezen rak ji je vlivala strah v kosti, druge bolezni je potrpežljivo prenašala.

Trideset let je preživela ob zdravilih, ob terapijah, včasih v hudih mukah, toda v trenutku, ko je stiska ali bolečina popustila, se je nasmehnila in rekla, evo dobro sem. Samo da ni rak, je vedno dodala . Takoj nas je spet razvajala, bila polna dobre volje do naslednjega poslabšanja. Trpeli smo z njo, ko je bilo treba, se smejali in ji vedno stali ob strani. 

Nato pa je prišlo obdobje, ko je bila vedno bolj utrujena in brez energije. En dan mi je potožila, da se boji, da je rak, vendar sem ji hitro odvrnila, da pri vseh boleznih, ga pa res ne potrebuje. Poskusila sem jo spraviti v dobro voljo, vendar sem videla strah v njenih očeh. Odpeljali smo jo na preiskave in komaj sem čakala, da ji povejo, da ni rak, da se lahko znova nasmehne in nas objame.

Za mojo mamo je bil rak žal usoden

Pa vendar se je tokrat izkazalo, da je rak in sicer rak na črevesju. Mama je od tistega dne, ko je slišala za svojo diagnozo rak, izgubila vso voljo do življenja. Toliko let je živela v strahu, da ga bo dobila, da sploh ni sprejela možnosti, da bi ozdravela. V roku pol leta smo jo žal izgubili. Še danes težko verjamem, da se je moja energična in pozitivna mama bala tako majhne besede kot je rak, ki pa prinaša grozne posledice.…