Vse se je začelo čisto nedolžno. Začele so me nekoliko zanimati tiste male makete avtomobilov in podobne tehnične mini reči, ki predstavljajo natančne replike. Nikoli pa si nisem mislil, da bom nekoč sedel za računalnikom, risal 3d načrte in slike, ter kasneje opazoval, kako se moji načrti spreminjajo v otipljive izdelke. A izdelava modelov me je hitro povsem potegnila vase.

Najprej sem začel čisto preprosto. V rokah sem držal list papirja, lepilo in nož. Ure sem preživljal nad mizico, obdan z drobnimi kosi materiala, poskušal doseči natančnost, ki bi bila vsaj približno realna. A ko sem prvič slišal za 3d tisk in sodobne tehnike, se je moja izdelava modelov povsem spremenila. Prec sem sicer užival v procesu ustvarjanja, vendar vseeno nisem bil najbolj navdušen nad modeli, ki sem jih ustvaril. Ti so mi načeloma pomenili veliko, saj sem vanje vložil kar nekaj truda in so produkt mojega dela, a na tiste načine sem lahko dosegel le določeno natančnost.

Ko pa je v igro stopil 3d tisk, se mi je vse spremenilo. Naenkrat sem se preusmeril iz fizičnih tehnik in reči na digitalne. Naučiti sem se namreč moral uporabljati določene programe za 3d modeliranje. V teh sem lahko ustvaril točno takšne modele, kot sem si jih zamislil, z še tako majhnimi detajli. Ker je bilo vse skupaj v digitalnem svetu je bilo namreč to mogoče. A po tem sem lahko to svojo idejo, ki sem jo modeliral v računalniku, natisnil in jo spremenil v nek fizično reč, oziroma v fizičen 3d model, ki ga lahko primeš z rokami.

Takrat je postala izdelava modelov nekaj, s čem sem se začel ukvarjati skoraj vsak dan. To je bil res hobi, ki mi je postal zelo všeč, saj sem se lahko ob delu sprostil. Najbolje pa mi je bilo vedno gledati, kako se neka reč tiska in začenja dobivati tisto fizično podobo.…