Letošnja hiška, ki smo jo najeli za smučanje je bila vrhunsko opremljena.

Bila je v nizu s še ostalimi, kot nekakšne vrtne hiške in to skoraj na smučišču. Če malo karikiram, bi lahko s smučkami sedel za mizo direktno iz smučišča. Res je bila dobra odločitev, da smo najeli hiško. Že res, da v hotelu je vse bolj fensi, ker te strežejo spredaj in zadaj ter se res lahko posvetiš samo smučanju, ampak hiška nudi pa drugačne prednosti. Vse hiške imajo na zadnji strani postavljene pergole. In to kovinske. Skoraj na robu smučišča. Tako nam smučk sploh ni potrebno pospravljati. Pripelješ se dobesedno do hiške in jih pospraviš v varno zavetje pergole ob hiško. To je ena velika prednost pred hotelom, saj tudi ob morebitnem slabem vremenu so pergole varno zatočišče, tako pred vetrom kot pred snegom oziroma dežjem. Pa še ena prednost je, to je velikost.

Hotelska soba je majhna in skoraj nimaš kaj početi v njej. Najeta hiška pa ima dovolj prostora tudi za druženje v primeru slabega vremena, ko smuka ni mogoča. Letos smo imeli srečo z najemom hiške, nismo pa imeli sreče z vremenom. V celem tednu smo imeli samo en dan smučanja. Pa še to v meglenem in hladnem vremenu. Ostalih šest dni pa dež ali pa rahlo rosenje. Sneg na smučišču je kar vidno pobiralo, smuka pa še tisti en dan je bila bolj podobna plavanju kot smučanju. Odjuga je naredila svoje. Kovinske montažne pergole pa so nam dale dodaten prostor za druženje, sploh tistim, ki smo kadilci je streha nad glavo zelo prav prišla. V hiški namreč nismo kadili. Ženske so pred kakšnim letom prenehale s grdo razvado. To tudi doma ne počnem, ne vem zakaj bi potem v tuji hiši počel drugače. Tako je smučarski dopust minil ob družabnih igrah, sprehodih s Pikijem in prehranjevanjem.

Spet bo tehtnica pokazala kakšen kilogram več.…