Vlak je pripeljal. Vstopim na zadnji vagon in poiščem prazno kabino. Nahrbtnik pospravim na polico nad sedeži, sedem k oknu, na mizico pred oknom položim knjižico in svinčnik.

Med tem, ko me vlak pelje proti domu bom pogledal v knjižico, če sem vse dobro napisal, da nisem kaj pozabil, da dopišem če se kaj spomnim. Najlažje je zdaj, ko je spomin še dokaj svež na te minule dni mojega potepanja. Sliši se pisk postajnega prometnika in vlak počasi spelje z železniške postaje. Skočim še na toaleto in pa v bife na vlaku. Poiščem steklenico z nalepko kozoroga in jo na dušek izpraznim do dna. Pogledam nalepko, se nasmejim, odložim steklenico na mizo in se vrnem v svojo kabino. V roke vzamem knjižico, se udobno naslonim in začnem listati po njej. Svinčnik za ušesom je tudi pripravljen, da opravi svoje delo, če bo potrebno.

Do doma je nekaj ur vožnje, tako, da bom lahko lepo v miru pregledal vse zapiske. Skoraj takoj po odhodu se odprejo vrata moje kabine. Vstopi vlakovni prometnik. Iz denarnice vzamem potniško karto in mu jo podam. Pregleda do kot potujem, iz žepa vzame posebno napravo in vozovnico preluknja. Vrne mi jo in mi zaželi prijetno potovanje. Pogledam skozi okno, ravnokar se peljemo mimo naše največje pivovarne. Pogoltnem slino in se odpravim še po eno stekleničko kozoroga.

Sedim ob oknu in počasi srkam odlično pivo. Smo že blizu doma, še malo. Spijem in se vrnem v kabino. Zanimivo, da pijače več ne strežejo po vlaku, včasih je bilo tako. Prodajalec se je z vozičkom sprehajal po vlaku gor in dol ter prodajal pijačo in prigrizke. Knjižica pregledana in dopolnjena. Pospravim jo v nahrbtnik in se pripravim za odhod. Vlak je prispel v mojo mesto. Samo še čez rečni most in bomo na železniški postaji. …